Ko sem bila majhna, se mi je vedno zdelo fascinantno, ko sem prijela pisalo v roke, za katerega sem bila sigurna da je bil to kemični svinčnik, me je ta presenetil z navadnim tehničnim svinčnikom. Zelo mi je bilo všeč, ker sem navaden svinčnik lahko zbrisala, kemični pa ne. Morda sem ravno zato tudi danes tako navdušena nad tehničnim svinčnikom. Predvsem mi je všeč, ker ga ni potrebno šiliti, in pa ker obdrži tiste tanke linije. Že grafit sam po sebi se mi zdi zelo prijeten na dotik, in občutek ko drsi po papirju. Včasih mi je smotano, ker morem mi kdaj zmanjka minic za tehnični svinčnik. Tako si jih rada kupim kar nekaj že v naprej, da so za zalogo, da mi jih ja ne zmanjka. . Je pa tudi pri tehničnih svinčnikih možno dobiti minice različnih trdot.
Sama imam po navadi rada HB ali B, saj jih je lažje poradirati. Tehnični svinčnik in njegovo pomembnost sem prvič srečala v osnovni šoli, ko smo imeli obvezni predmet tehnika. Tam smo morali risati tlorise, narise in ostale razne načrte, ki so morali biti zelo natančni. Prav tako smo morali uporabiti ravnilo. Ko rišeš z ravnilom večkrat potegnil črto, in po možnosti še bolje pritisnil na papir. Če si v tem trenutno narobe zarisal, si težko popolnoma izbrisal sledi svinčnika. In bilo je zelo grdo videt, ko si hotel zbrisati napake. Najhujše je še, če se ti zgodi med radiranjem, da zmečkaš list papirja.
Vedno sem jezna sama nase, ko se mi to zgodi. V taki situaciji, če gre za bolj pomembno stvar, bodisi kakšno vabilo, čestitko, risbo… velikokrat vse zavržem stran in se lotim na novo. Zato, ne glede na to kakšne prednosti ima svinčnik, še vedno se radiranju raje izognem.