Doma imamo najstnico, ki ima štirinajst let in zadnje čase ima samo neke čudne ideje, hormoni ji očitno močno nagajajo. Na primer, pred kratkim si je kupila očala, kot da ima dioptrijo, čeprav jo nima. Rekla je, da jaz tega ne razumem in da je to pač trenutno moderno. Marsičesa pri njej trenutno ne razumem.
Prejšnji dan je prišla domov in rekla, da si želi zobni aparat, čeprav so njeni zobje čisto ravni. Kot prava sitna in nadležna mama sem ji na dolgo in široko razlagala, da tega res ne potrebuje, da ima čisto lepe in ravne zobe, vendar ni pomagalo. Na koncu sem jo vseeno vprašala, zakaj si želi zobni aparat, veliko ljudi bi dalo marsikaj, da ga ne bi bilo treba nositi, ona pa bi ga nosila, čeprav ga ne potrebuje.
Zavzdihnila je in zavila z očmi. Potem mi je vseeno povedala, da je po televiziji gledala oddajo, kjer so poročali, da v Koreji vsi najstniki nosijo zobni aparat, ne zato ker ga potrebujejo, ampak kot modni dodatek. Zvezdice, ki si jih nalepijo na zobe so v različnih barvah in ona bi bila rada prva, ki bo to modo prinesla v Slovenijo. Ko je odšla v sobo sem se prijela za glavo in nisem vedela, kako naj jo prepričam v to, da ji zobni aparat res ni potreben.
Naslednji dan sem poklicala starejšo hčer, ona je dvanajst let starejša in ima nanjo kar velik vpliv. Prosila sem jo za pomoč, povedala sem ji, česa se je tokrat domislila in ji rekla, če lahko ob prvi priložnosti pride domov in se pogovori z njo.
Prišla že naslednji dan in mlajša ji je takoj povedala za svojo genialno idejo. Pametna starejša sestra ji ni pametovala tako kot jaz, ampak ji je rekla, da je to super ideja, da ve da bo ona pogumno prenesla bolečine ob tem, ko ji bodo zobni aparat namestili in da ve, da bo zmogla pol leta preživeti brez sendviča in pice. Ko je Špela to slišala, je malo pomislila, potem pa rekla, da če dobro premisli, zobni aparat mogoče pa le ni tako dobra ideja. Še dobro, da imam Tjašo.