Leteti sem si želela že od nekdaj, a nikoli nisem imela dovolj poguma, da bi naredila prvi korak. Potem pa sem nekega poletja preživljala počitnice v Posočju, v Bovcu, in skoraj vsak dan opazovala padalce, ki so elegantno jadrali nad dolino. Nekaj v meni je kliknilo, rekla sem si, če ne zdaj, potem verjetno nikoli. In tako sem se odločila: tandem paragliding Bovec.
Na recepciji kampa sem vprašala, kam naj se obrnem, in še isti dan sem imela rezervacijo. Ko sem se pripeljala do vzletišča, mi je srce razbijalo, a ekipa je bila izjemno profesionalna, prijazna in pomirjujoča. Inštruktor mi je razložil vse korake, kako deluje oprema in kaj naj pričakujem. Ko sem bila pripeta v sedež in sva začela teči proti robu, sem za trenutek zaprla oči, potem pa so se tla pod nogami preprosto umaknila.
Let nad Bovcem je bil nekaj, kar težko opišem z besedami. Pogled na Sočo, ki se blešči spodaj, tišina med oblaki, občutek svobode in lahkotnosti… vse to je bilo neverjetno. Tandem paragliding Bovec ni bil le adrenalinska izkušnja – bil je stik z naravo na popolnoma nov način. In hkrati stik s seboj.
Ko sva pristala, sem bila skoraj žalostna, da je konec. A v meni je ostal spomin, ki se ga ne da izbrisati. Danes vsem, ki me vprašajo, ali bi priporočila, odgovorim: brez pomisleka. Tandem paragliding Bovec ni le izlet, je doživetje, ki te spremeni.
Od takrat naprej gledam v nebo drugače. Vsakič, ko vidim padalca nad Bovcem, mi zaigra srce in me spomini odnesejo nazaj na tisti polet. Presenetilo me je tudi, kako miren je bil let. Nobenega stresa, samo občutek, kot da lebdiš. Fotografije, ki jih je med letom posnel inštruktor, so zdaj uokvirjene v moji dnevni sobi. Tandem paragliding Bovec ni bil le kljukica na seznamu želja, ampak nekaj, kar me je naučilo, da je največji korak pogosto tisti prvi in da je svoboda lahko tudi zelo tiha.