Nekaj časa nazaj sem se začel spraševati, kako v ozadju deluje celotna pridelava hrane. Začelo me je zanimati, kaj vse je treba narediti, da je hrana, ki jo kupiš na policah v trgovinah, res zdrava in pravilno pripravljena. Glede na to, koliko hrane je danes na voljo in da velik del prepotuje skoraj polovico sveta, mi je bilo čudno, da se v trgovinah vedno znajde skoraj sveža hrana brez večjih težav.
Iskreno povedano se za to prej nisem kaj dosti zmenil, saj me to niti malo ni zanimalo. Ko sem začel živeti na svojem in kupovati svojo hrano, sem se začel bolj zanimati za to, kaj vse se dogaja v ozadju. Tedaj sem prvič odkril kratico haccp. Ugotovil sem, da gre za mednarodno metodo za zagotavljanje varne prehrane, kar mi je dalo vedeti, da bom tukaj našel odgovore na svoja vprašanja.
Ko sem se začel poglabljati v haccp, sem videl, da ta metoda vključuje celotno verigo pridelave hrane, od surovin in živil, ki jih potrebuješ, do izdelave hrane, pakiranja in razvažanja. V tem procesu se postavijo tudi kritične točke, ki so potrebne zato, da se lahko zaznajo vse morebitne napake ali slabosti, ki se lahko pojavijo med proizvodnjo hrane.
Danes na haccp gledam kot na nujo. Vidim ga kot temelj zaupanja v prehranski verigi, ki je nujno potreben, da se zagotovi varnost za vse, ki kupujejo hrano v trgovinah. Brez te metode bi namreč zagotovo prišlo do kakšnih bolezni zaradi slabe hrane ali česa podobnega. Ker je hrane danes na svetu toliko, je res potreben kakovosten sistem, kot je haccp, sploh zato, ker velik del hrane prepotuje skoraj polovico sveta.